Onesnaževala | Tobačni dim, dušikov oksid in dioksid, ogljikov monoksid, prhljaj hišnih ljubljenčkov, pršice, plesni ter kemični, fizikalni in biološki dejavniki. |
Kemični dejavniki | Anorganski plini, pasivno kajenje, postopki izgorevanja pri kuhanju hrane in ogrevanju, gradbeni in pohištveni materiali, izdelki za čiščenje in vzdrževanje, delovna orodja in izdelki za domače ustvarjanje. |
Biološki dejavniki | Mikroorganizmi (glive, virusi, bakterije), alergeni v zaprtih prostorih (pršice, plesni), cvetni prah. |
Fizikalni dejavniki | Elektromagnetna polja (EMP), hrup. |
Rešitev | Nadzorovano mehansko prezračevanje zagotavlja stalno izmenjavo zraka in zmanjšuje koncentracijo onesnaževal. |
Od tobačnega dima do dušikovega oksida, dušikovega dioksida, do ogljikovega monoksida, hišnega prahu, pršic in plesni. Zrak, ki ga vsakodnevno dihamo doma, v pisarni ali v drugih zaprtih prostorih, je poln onesnaževal.
Zato je ustrezna obnova zraka nujno potrebna tudi ker večina ljudi približno 90 % svojega časa preživi v zaprtih prostorih. Ni presenetljivo, da je Istituto Superiore di Sanità (Italijanski nacionalni inštitut za zdravje) opredelil onesnaženost zunanjega in notranjega zraka kot "glavni dejavnik tveganja za javno zdravje".
Glavne snovi, ki vplivajo na kakovost zraka v prostoru, se običajni delijo na kemične, fizikalne in biološke dejavnike. Izvirajo lahko iz zunanjih virov, kot sta onesnaženost zunanjega zraka ali cvetni prah, in iz notranjih virov. To seveda vključuje tudi ljudi, ki živijo v določenem okolju (ljudje in živali), prah, ki je odlično gojišče za širjenje mikroorganizmov, gradbene materiale, pohištvo in sisteme.
Kemični dejavniki lahko onesnažujejo zrak v zaprtih prostorih
Kemični dejavniki v obliki anorganskih plinov so pogosto prisotni v domačem okolju.
K onesnaženju prostorov prispeva na primer pasivno kajenje: pri zgorevanju tobaka se namreč kopiči več kot 4.000 kemičnih snovi, ki so zelo strupene in celo rakotvorne.
Drug primer so zgorevalni procesi pri kuhanju hrane in ogrevanju, ki ustvarjajo višje koncentracije dušikovega oksida in dušikovega dioksida (NO in NO2), ogljikovega dioksida (CO2) in ogljikovega monoksida (CO).
Veliko onesnaževal se lahko sprosti tudi iz gradbenih materialov in pohištva ter izdelkov za čiščenje in vzdrževanje. To lahko velja tudi za nekatera delovna orodja, kot so tiskalniki, fotokopirni stroji in izdelki za domače ustvarjanje, na primer lepilo.
Biološki dejavniki, ki vplivajo na kakovost zraka doma
Biološka tveganja so povezana s prisotnostjo mikroorganizmov, kot so glivice, virusi in bakterije, ter notranjih alergenov, kot so pršice in plesni, v zraku.
Prvi lahko prenašajo več nalezljivih bolezni, kot so gripa, norice, ošpice, pljučnica in legioneloza. Med slednje spadajo pršice, prhljaj hišnih ljubljenčkov, ščurki in glive.
Nekatere vrste gliv, kot je Alternaria alternata, lahko na razpadajočem sadju in zelenjavi ter v zelo vlažnih okoljih povzročijo rast plesni, ki vodijo v alergijske reakcije, kot so astma, konjunktivitis, rinitis in dermatitis. Tu je še cvetni prah, alergen, ki ga običajno najdemo na prostem, lahko pa pride v notranje prostore, zlasti v spomladanskih mesecih, ko je polinoza zelo pogosta.
Fizikalni dejavniki, ki vplivajo na kakovost zraka v zaprtih prostorih
Na kakovost zraka v prostoru lahko vplivajo tudi fizikalni dejavniki, kot so elektromagnetna polja (EMP) in hrup. Elektromagnetna polja lahko ustvarjajo radijski in televizijski sistemi ter sistemi mobilne telefonije, sistemi za prenos in pretvorbo električne energije, industrijski predelovalni obrati in na splošno vse naprave, ki jih mora napajati elektrika, kot so gospodinjski aparati. Po drugi strani pa hrup vključuje različne zvoke, ki so lahko nadležni, zlasti če so preglasni.